Pogled V Znanost podcast

1
Pomen pojma starizem v razumevanju sodobne družbe 26:40

4일 전26:40

나중에 재생

리스트

26:40

Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do starejših, temveč ga kot »mladizem« na institucionalni in na osebni ravni občutijo in doživljajo tudi mlajše generacije. FOTO: Otto Gerdina na enem izmed izobraževalnih predavanj v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani VIR: https://opro.si/arhiv/od-socutnega-do-sovraznega-starizma/…

1
Izzivi analizne kemije na Kemijskem inštitutu 25:31

11일 전25:31

나중에 재생

리스트

25:31

Prejšnji teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi raziskav inštituta in raziskovalnih prebojev, ki je bila na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja, nam je vzbudil pozornost plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno detekcijo virusa SARS-CoV-2. Predstavljal ga je vodja tega odseka, dr. Samo Hočevar, ki je osvetlil tudi obrise strukture odsečnih raziskav. Skupina razvija analizne metodologije, elektronske in biosenzorje, študira elektrodne procese v okviru iskanja izboljševanja materialov, med drugim pa se ukvarja tudi z atmosfersko kemijo. Več in podrobneje pa je o raziskavah odseka povedal gost oddaje dr. Samo Hočevar. FOTO: Samo Hočevar v svoji pisarni VIR: Goran Tenze, program Ars…

1
O strukturni biologiji na Kemijskem inštitutu 26:04

18일 전26:04

나중에 재생

리스트

26:04

V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars…

1
Sistematska revizija pravih hrčkov Evrazije in severne Afrike 24:36

25일 전24:36

나중에 재생

리스트

24:36

Nekaj dni pred 22.majem - Mednarodnem dnevu biodiverzitete - so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili študijo o t.im. »pravih hrčkih« na severni polobli (znanstveno ime: cricetinae), eni najstarejših poddružin hrčkov. Gre za knjigo z naslovom »True Hamsters of the Palaearctic Region«, soavtor je dr. Georgy I. Shenbrot iz Univerze Ben Gurion v Izraelu, drugi soavtor pa je sogovornik v oddaji prof. dr. Boris Kryštufek, tudi dolgoletni kustos v tem muzeju. V pogovoru je pojasnil, zakaj prav hrčki in zakaj je potrebno za poznavanje stanja biodiverzitete občasno opraviti njeno revizijo zato, da bolje razumemo vsaj drobec sprememb med številnimi živalskimi vrstami na planetu. Knjiga je rezultat dolgoletnih raziskav na terenu in v prirodoslovnih muzejih predvsem severne poloble. Avtorja sta opravila revizijo teh glodalcev v pasu zmerne in polarne Evrazije in severne Afrike, kjer povečini živijo te živali. FOTO: Naslovnica študije o pravih hrčkih, ki je izšla pri založbi Univerze v Mariboru VIR: Goran Tenze, Program Ars…

1
Državni akcijski načrt za odprto znanost 21:15

5 weeks 전21:15

나중에 재생

리스트

21:15

Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES. Sem spada tudi pred kratkim predstavljeni začetek gradnje "tovarne" umetne inteligence v Mariboru. Gre za sredstva v višini 40 miljonov do konca tega desetletja. Nenazadnje pa bo predvsem šlo tudi za prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti. FOTO: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani VIR: zajem iz spletne strani CTK UL…

1
Nadzor iz zraka s tehnologijo prepoznavanja obrazov 24:07

6 weeks 전24:07

나중에 재생

리스트

24:07

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).…

1
Geografski atlas naravnih nesreč 22:33

7 weeks 전22:33

나중에 재생

리스트

22:33

Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.…

1
Kako graditi raziskovalne in industrijske stroje 25:39

8 weeks 전25:39

나중에 재생

리스트

25:39

Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze…

1
Zemeljski plazovi na Idrijskem in Cerkljanskem 24:57

9 weeks 전24:57

나중에 재생

리스트

24:57

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija…

1
Pilotni reaktor za razogljičenje toplogrednih in kislih plinov v Podgorici 24:29

10 weeks 전24:29

나중에 재생

리스트

24:29

Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr. prof. dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz CO NOT in Kemijskega inštituta. FOTO: Pred reaktorjem TRL 6 ob zagonu projekta 8.aprila stojijo z leve, Miha Grilc, Joris Thybaut (Uni v Ghentu), Miran Gaberšček in Igor Šljapnikov VIR: Goran Tenze, Program Ars…

1
Odmev razsvetljenstva na primeru botaničnih vrtov Ljubljane in Dunaja 24:50

11 weeks 전24:50

나중에 재생

리스트

24:50

Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti. FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta VIR: Goran Tenze, Program Ars…

1
Razvoj in dosežki zdravstva in medicine pri nas v muzeju v Ljubljani 24:18

12 weeks 전24:18

나중에 재생

리스트

24:18

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja…

1
Antični pesnik zbȏrovske lirike Pindar spet pri nas 26:45

13 weeks 전26:45

나중에 재생

리스트

26:45

Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars…

1
Čarovniški proces v Ribnici l. 1701 24:25

14 weeks 전24:25

나중에 재생

리스트

24:25

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars…

1
Zgodba o pomorščakinjah Savi in Jolandi 26:19

15 weeks 전26:19

나중에 재생

리스트

26:19

7. marca l.1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8.marca l. 2021 pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji kovida po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenja krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Jolanda Gruden (levo) in Sava Kaluža med šolanjem v Piranu leta 1948 VIR: fotodokumentacija Pomorski muzej Sergej Mašera Piran…

18 subscribers

Mini Mic Pro Wireless Microphone for iPhone, iPad, Android, Lavalier Microphone for Video Recording - 2 Pack iPhone Mic Crystal Clear Recording with USB-C for Podcast, ASMR

Bounty Quick Size Paper Towels, White, 8 Family Rolls = 20 Regular Rolls (Packaging May Vary)

Amazon eGift Card - Amazon Logo (Animated)

들어볼 가치가 있는 팟캐스트

Pogled v znanost

Pogled v znanost

들어볼 가치가 있는 팟캐스트

플레이어 FM에 오신것을 환영합니다!

Peacock TV

The Let Them Theory: A Life-Changing Tool That Millions of People Can't Stop Talking About

Mighty Patch™ Original patch from Hero Cosmetics – The #1 Hydrocolloid Acne Pimple Patch for Shrinking Zits and Whiteheads in 1 use; Nighttime Spot Stickers for Face and Skin (36 Count)

Amazon Basics Multipurpose Copy Printer Paper, 20 lb, 92 Bright, 8.5" x 11", White, 8 Reams, 4000 Sheets (500 Sheets/Ream)

The Let Them Theory: A Life-Changing Tool That Millions of People Can't Stop Talking About

빠른 참조 가이드